LD Mislinja, ki trenutno šteje 59 članov, je bila ustanovljena 1954. in istega leta je dobila v upravljanje lovišče, ki celotno leži na območju občine Mislinja. Za to lovišče ji je leta 2009 bila dodeljena koncesija za naslednjih 20 let. Glede na karakteristike območja se lovišče uvršča v srednje gorska lovišča. Najnižja točka lovišča je 490 m, najvišja pa 1135m. Skupna površina lovišča je 3266 hektarjev..

Najštevilnejša divjad je srnjad, katere letni odvzem iz lovišča dosega število100 osebkov. Razen srnjadi se od visoke divjadi v lovišču pojavljajo še jelenjad, gams in divji prašič. Od male divjadi je prisoten samo še zajec, pa še ta samo za vzorec, medtem ko jerebic in fazana ni več slediti. V zadnjih letih se je občutno povečala številčnost lisic, vran in krokarjev.

Naloga lovcev je, da spremljamo usklajenost med divjadjo in njenim življenjskim okoljem in da z ustrezni ukrepi ohranjamo življenjsko okolje vsem avtohtonim vrstam živali na našem območju. S posegi v številčnost populacij zagotavljamo ravnovesje med živalskimi vrstami ter njihov optimalen razvoj skladno z naravnimi danostmi lovišča in v soglasju z drugimi uporabniki prostora.

Lovska družina Mislinja razpolaga z Lovskim domom v Završah, ki je priljubljena točka srečanj lovcev in krajanov. Člani LD se ljubiteljsko ukvarjajo še z lovskim strelstvom, kjer v regijskih tekmovanjih dosegajo vidne rezultate. Imamo tudi nekaj uspešnih vodnikov psov, ki so aktivni v Koroški kinološki zvezi.

SRNJAD


Srnjad spada med najbolj razprostranjeno visoko divjad v Sloveniji in tudi v našem lovišču. Srnjad je teritorialna divjad saj vse življenje živi na istem območju, ki je veliko okrog 20 ha. Najraje se nahaja na meji med gozdom in travniki, kjer najde največ kritja.
Po biološki razvrstitvi spada med parkljarje in prežvekovalce. Odrasla srnjad je visoka okrog 75 cm in težka 25. kg. Srnjak ima roge, ki mu vsako leto odpadejo (novembra ali decembra) in nato ponovno zrastejo (do maja), srna je brez rogov (mulasta). Srnjad dvakrat na leto menja dlako – letna, zimska, ki se razlikujeta tudi po barvi. Srna skoti (poleže) v maju enega ali dva redkeje tri mladiče. Mladiči v prvih dneh ždijo skriti v gozdni podrasti ali travi, ob nevarnosti pa se nepremično potuhnejo.



JELENJAD


Jelenjad je bila v Sloveniji v drugi polovici devetnajstega stoletja skoraj iztrebljena, nato pa so jo ponovno naselili na večjih območjih. Od sredine prejšnjega stoletja se je začela naglo širiti. Jelenjad je divjad, ki najraje živi v tropih v prostranih mešanih gozdovih. Na Pohorju je stalno prisotna in s tem tudi na obrobnih delih našega lovišča.
Spada med parkljarje in prežvekovalce. Odrasel jelen doseže višino 150 cm in težo 250 kg. Košute so nekoliko manjše in lažje. Jelen nosi mogočno rogovje, košute pa so mulaste (brez rogov). Rogovje jelenu odpade vsako leto nato pa mu zraste novo. V času rasti je rogovje pokrito s kožico – pravimo, da je v mahu. Vsako leto tudi menja dlako. Zimska je gostejša in temnejša, letna pa svetlejša.
Košuta spomladi skoti enega do dva mladiča, ki so v jeseni že sposobni za samostojno življenje.



GAMS


Gams je divjad visokih gora in strmih skalnatih pobočij, kjer najde dovolj kritja pred naravnimi sovražniki. Najraje živi v manjših tropih, stari samci pa so najpogosteje samotarji.
V našem lovišču živi manjša kolonija v predelu Tisnik nad Hudo luknjo. Več gamsov je na Pohorju in s tem tudi na obrobju našega lovišča.
Gams spada med prežvekovalce. Obema – samcu in samici zrastejo roglji, ki njima ne odpadejo, ampak jih nosita do konca življenja.
Gams doseže višino do 75 cm in težo 45 kg. Samice (koze) so nekoliko lažje. Tudi gamsi menja dlako, pri čemer je zimska temnejša. Koza spomladi poleže praviloma enega mladiča. Zaradi ostrih vremenskih razmer v visokogorju, veliko mladičev ne preživi. Med gamsi so pogoste epidemije gamsjih garij in gamsje slepote. To sta bolezni, ki napadejo gamsje trope predvsem takrat, ko je gostota gamsov velika.



DIVJI PRAŠIČ


Divji prašič je divjad, ki se pri nas in v Evropi najhitreje širi in neprenehoma išče nova območja za naselitev. Najraje se zadržuje v tropih v mešanih gozdovih z gosto podrastjo, kjer najde dovolj hrane in skrivališč. Divji prašič se je dobro prilagodil kulturni krajini, kjer predvsem v koruznih njivah najde dovolj hrane in kritja. Seveda s tem povzroča veliko škodo na posevkih. V našem lovišču se pogostokrat pojavlja v predelu Završ in Ponikve, redkeje pa na območju Pohorja.
Divji prašič spada med parkljarje in neprežvekovalce, ki se ob prehrani rastlinskega izvora ne odreče občasnim obrokom mesne hrane.
Spomladi divja svinja poleže 5-10 mladičev, ki navadno ostanejo v tropu z materjo.
Divji prašič se lahko križa z domačim, kar je nekaterih predelih sosednjih držav zelo pogost pojav.



POLJSKI ZAJEC


Poljski zajec je razširjen po vsej Evropi. V celotni Sloveniji je njegova številčnost v zadnjih desetletjih močno upadla. V našem lovišču ga imamo le še za vzorec. Poljski zajec najraje živi v obdelanem njivskem svetu in v robovih gozdov kjer najde dovolj kritja.
Odrasel zajec tehta 3-5 kg in med spoloma ni razlike v teži.
Je izredno plodna živalska vrsta, saj zajklja ob ugodnih vremenskih razmerah poleže mladiče tudi štirikrat na leto.



KUNE


V našem lovišču srečamo dve vrsti kun, ki se med sabo razlikujejo samo po barvi in velikosti svetlejše dlake pod vratom. Kuna zlatica je prebivalka obsežnih strnjenih gozdov. Kuna belica razen v gozdovih živi tudi v bližini naselij. Belica je nekoliko krajša in hkrati težja od zlatice. Obe se hranijo z mišmi, polhi, vevericami in pticami. Lotijo se tudi večjih živali, celo srne, zlasti pozimi.
Podnevi jih je težko opaziti, saj večinoma mirujejo v duplinah, lovijo pa ponoči.



LISICA


Lisica je razprostranjena na celotnem ozemlju Slovenije in to velja tudi za naše lovišče. Lisica spada med zveri, njeno osnovno prehrano pa predstavljajo glodavci in manjše živali kot so zajci in srnini mladiči. V sili poseže tudi po rastlinski hrani. Rade tudi obiskujejo smetišča blizu naselij, kjer najdejo kaj za pod zob.
Lisice živijo posamezno. Preko dneva najraje mirujejo, lovijo pa ponoči.
Odrasla lisic zraste v dolžino 130 cm, od tega meri rep okoli 40 cm, visoka je 40 do 50 cm in tehta 6-10 kg, redko več.
Lisica enkrat na leto skoti v lisičini (rovu) 4-8 mladičev, ki so 14 dni po skotitvi še slepi.
Lisice so prenašalke tudi človeku nevarne bolezni – stekline. Razen stekline jih pogosto napadejo še garje, ki zelo pogosto redčijo njihovo številčnost.



JAZBEC


Jazbeca najdemo v celotnem lovišču, vendar je precej redek. Jazbec se preko dneva nahaja v svoji jazbini, kje živi svoje samotarski življenje. Je vsejed, večino njegove prehrane pa predstavljajo rastline in plodovi, lovi pa tudi glodavce, ličinke in celo kače.
Samica spomladi poleže 3-5 mladičev, ki sesajo 3-4 mesece.



RACA MLAKARICA


Raca mlakarica je divjad, ki se zadnje čase pojavlja tudi v našem lovišču. Čeprav ima najraje mirne vode obrasle z ločjem, kjer si tudi splete gnezdo, se občasno pojavlja tudi v rečici Mislinja in njenih pritokih, kje občasno tudi gnezdi.
Samec se od samice razlikuje po živih barvah, kar je tudi razvidno iz fotografij.



SIVA VRANA, SRAKA, ŠOJA


Siva vrana, sraka in šoja spadajo med ptiče pevce. So divjad, ki je stalno prisotna v našem lovišču. Siva vrana in sraka ljubita ravninska področja s širokimi polji, medtem ko je šoja prebivalka gozdov.
Vse tri vrste se hranijo z najrazličnejšo hrano rastlinskega in živalskega izvora. Vse tri plenijo tudi gnezda drugih ptic, vrana se ne odreče niti glodavcem.
Siva vrana povzroča tudi občutno škodo na kmetijskih posevkih saj puli kalečo koruzo in pogostokrat preluknja oblogo silažnih kolutov in s tem pokvari silažo.

Izvršni odbor LD Mislinja
Nadzorni odbor LD Mislinja



Kinologija

Podatki o loviščih

Zgodovina društva



LD Mislinja, ki trenutno šteje 59 članov, je bila ustanovljena 1954. in istega leta je dobila v upravljanje lovišče, ki celotno leži na območju občine Mislinja. Za to lovišče ji je leta 2009 bila dodeljena koncesija za naslednjih 20 let. Glede na karakteristike območja se lovišče uvršča v srednje gorska lovišča. Najnižja točka lovišča je 490 m, najvišja pa 1135m. Skupna površina lovišča je 3266 hektarjev..

Najštevilnejša divjad je srnjad, katere letni odvzem iz lovišča dosega število100 osebkov. Razen srnjadi se od visoke divjadi v lovišču pojavljajo še jelenjad, gams in divji prašič. Od male divjadi je prisoten samo še zajec, pa še ta samo za vzorec, medtem ko jerebic in fazana ni več slediti. V zadnjih letih se je občutno povečala številčnost lisic, vran in krokarjev.

Naloga lovcev je, da spremljamo usklajenost med divjadjo in njenim življenjskim okoljem in da z ustrezni ukrepi ohranjamo življenjsko okolje vsem avtohtonim vrstam živali na našem območju. S posegi v številčnost populacij zagotavljamo ravnovesje med živalskimi vrstami ter njihov optimalen razvoj skladno z naravnimi danostmi lovišča in v soglasju z drugimi uporabniki prostora.

Lovska družina Mislinja razpolaga z Lovskim domom v Završah, ki je priljubljena točka srečanj lovcev in krajanov. Člani LD se ljubiteljsko ukvarjajo še z lovskim strelstvom, kjer v regijskih tekmovanjih dosegajo vidne rezultate. Imamo tudi nekaj uspešnih vodnikov psov, ki so aktivni v Koroški kinološki zvezi.



Lovski dom Završe



Lovski dom je priljubljen kraj zbiranja lovcev in krajanov. Nahaja se v Završah na nadmorski višini 800 m. Z njega se odpira lep razgled na celotne Završe in naprej do Savinskih in Kamniških Alp. Mimo njega pelje planinska –šaleška transverzala ter planinska pot iz Mislinje. Dostopen je tudi po lepi asfaltni cesti, ki vas iz Zg. Doliča pripelje neposredno do doma.
Razen lovcem, ki z njim gospodarimo, je dom namenjen tudi okoliškim prebivalcem in ostalim popotnikom, ki jih korak zanese v ta lep vendar nekoliko odmaknjen predel naše občine. Dom nudi prijeten prostor za počitek in osvežitev.
Oskrbnik doma je Šertel Tone, ki s svojo sopotnico Bebo, lepo skrbi za urejenost doma in okolice. Dom je odprt preko vikenda, pa tudi večino ostalih dni v tednu. S svojim lovsko obarvanim ambijentom dom nudi prijeten prostor za naključna ali organizirana druženja in srečanja. Ljudje iz bližnje in daljne okolice v njem radi najamejo prostor za organizacijo družinskih ali drugih praznovanj. V organizaciji le-teh vam vedno rad pomaga oskrbnik Tone.












PRAZNOVANJE JUBILANTOV IN OTVORITEV PALICE ZA PRAPOR - 01.07.2017

Praznovanje jubilantov in otvoritev nakupa nove palice za prapor smo člani LD Mislinja proslavili
01.07.2017 na lovskem domu v Završah.


V tem letu praznujejo svoj jubilej štirje člani in sicer Anton ŠERTL in Anton TURIČNIK, ki
praznujeta svoj 85 letni jubilej ter Vinko URBANCL in Avgust KREBL, ki sta praznovala svoj
70 letni jubilej. Ob praznovanju jubilantov smo lovci naše LD proslavili še nakup nove palice za
lovski prapor ter dodali žebljičke na palico tistih članov, ki žebljička na palici še niso imeli.
Simbol žebljiček na prapor palice so prispevali vsi člani, ki ga do sedaj še niso imeli.
Teh članov je 17, in sicer:
BOROVNIK Drago, JEROMEL Roman, JEROMEL Zdravko, MOUSSOURIS Aleksander,
OGRIZ Tomaž, POGOREVČNIK Robert, PUSTINEK Leopold, ŠTALEKER Uroš, ŠMANDL Tomaž,
URŠEJ Matjaž, HAIN Jelka, ZAJAMŠEK Lidija, ZALOŽNIK Miran, POKLIČ Boris, POKLIČ Peter,
ZAJAMŠEK Aleš in HAIN Tomaž.


Praznovanje se je pričelo ob 18 uri. Praznovanje je bilo namenjeno vsem članicam in članom LD ter
njihovim partnerjem oz. partnerkam. Slavnostni del prireditve je otvoril starešina LD Jure SKOBIR.
V nekaj kratkih besedah je podal nekaj sklepnih misli tega praznovanja, namenjenega jubilantom ter
otvoritvi nakupa nove palice na lovskem praporu ter prebral člane, ki so prispevali za žebljiček.



Pri podeljevanju priznanj LD Mislinje pa je starešina povabil predsednika komisije za priznanja in
odlikovanja Jožeta OGRIZA, da sta skupaj podelila priznanja zaslužnim jubilantom.


Podeljevanje jo potekalo po starosti članov LD:
  • Anton ŠERTL za 85 letni jubilej ter za 58 let članstva v LD Mislinja,
  • Anton TURIČNIK za 85 letni jubilej ter za 66 let članstva v LD Mislinja,
  • Vinko URBANCL za 70 letni jubilej ter za 43 let članstva v LD Mislinja in
  • Avgust KREBL za 70 letni jubilej ter za 35 let članstva v LD Mislinja.



Tudi predsednik komisije za priznanja in odlikovanja Jože OGRIZ je podal nekaj sklepnih misli
in čestital prejemnikom priznanj.


Po končanem slavnostnem dogodku so z jubilanti naredili skupno fotografijo. Vse prisotni pa so bili
pogoščeni, za kar je poskrbel predsednik komisije za lovski dom Srečko ZAJAMŠEK s svojo ekipo
ter gospodar lovskega doma ter jubilant Anton ŠERTL. Za dobro razpoloženje pa je poskrbel
muzikant Klemenc.



Razpoloženje prisotnih je bilo tako pestro, da se je večina domov vračala v poznih večernih urah.
Takšnih prireditev bi bilo lahko več.


                                                                                                        Starešina LD Mislinja, Jure SKOBIR

 


Na spodnji povezavi si lahko ogledate galerijo slik iz praznovanja jubilantov in otvoritve nakupa nove palice za prapor:


>>> GALERIJA SLIK

Nazaj na seznam novic

LOVSKA RAZSTAVA V DVORANI LOPAN - 2017

Lovsko gojitveni bazen Slovenj Gradec (v nadaljevanju LGB) je bil ustanovljen že pred štirimi
desetletji. V začetku je deloval pod okriljem Območne lovske zveze Maribor, od ustanovitve Koroške
lovske zveze (v nadaljevanju KLZ) pa deluje pod njenim okriljem. LGB povezuje šest lovskih družin
(v nadaljevanju LD), te so: Dolič, Podgorje, Slovenj Gradec, Gradišče, Golavabuka in Mislinja. Vsa
naštete LD trajnostno gospodarijo z divjadjo v skladu z načrti lovsko upravljavskega območja in
letnimi načrti lovišč na 22.000 ha lovne površine. V LGB je vključenih 418 članov, kar predstavlja
več kot tretjino vsega članstva KLZ. Meja poteka po delu Paškega Kozjaka, večinskem delu Graške
gore, sega na obronke Pohorja in del Uršlje gore. LD se povezujejo z namenom lažjega uresničevanja
skupnih ciljev na lokalnem nivoju, kot so: usklajeno trajnostno gospodarjenje in planiranje odstrela
divjadi, izvajanje lovsko športnih tekmovanj v lovskem strelstvu, kinoloških prireditev, kulturnih
prireditev, prirejanje lovskih razstav in še na mnogih drugih področjih.


V LGB se enkrat letno organizira lovska razstava uplenjene trofejne divjadi iz preteklega leta.
Organizacija razstave je v pristojnosti LD, ki v dotičnem letu predseduje LGB. Na tem dogodku se
predstavi trofeje srnjadi, gamsov, jelenjadi, divjih prašičev in muflonov. Tovrstne razstave imajo
večplasten pomen.  Zanimive so za nas lovce, ki lahko ob ogledovanju razstave ocenjujemo in
primerjamo odstrel po posameznih vrstah divjadi med posameznimi LD in v LGB kot celoti. Še
pomembnejša je predstavitev širši javnosti, da jim lahko predstavimo pomen lova kot nujnega
regulatorja številčnosti divjadi in trajnega zagotavljanja usklajenosti z prehrambenimi zmožnostmi
okolja.



Na vseh razstavah pa se predstavi tudi kotiček prostoživečih vrst v naravi, predvsem tistih, ki živijo na področju LGB. Predstavijo se tudi značilnosti habitatov različnih prostoživečih vrst, kot so: deli gozda, gozdnega roba, jas in travnih površin, kjer žive lovne in ne-lovne vrste divjadi. Ta del razstave pa je bolj kot nam lovcem namenjen občanom lokalne skupnosti in v večini šolski in predšolski mladini.



Kot je bilo omenjeno, takšno razstavo vsako leto organizira druga LD. V letošnjem letu je bila to LD Mislinja, ki je razstavo organizirala na visokem strokovnem nivoju. V dvorani Lopan v Mislinji. Sama izvedba razstave je zahtevala veliko časa in organizacijskih spretnosti, zaradi česar smo člani na njo zelo ponosni. Aktivno je moralo sodelovati kar nekaj članov, še posebej sta se med drugimi angažirala Marko in Zlatko Zajamšek, ki sta vodila organizacijo postavitve razstavnih panojev, okrasitve in postavitve lovskega kotička.


Slavnostni del prireditve je bil dne, 5. 3. 2017, ko je dala pečat vsemu zgoraj omenjenemu trudu še uradna prireditev. Le ta je še posebej lepo zaokrožila celoten dogodek. Poleg kulturnega programa pevcev LD Škale in kvarteta LD Dolič, smo na prireditev uvrstili še strokovno predavanje spec. Milana TRETJAKA o »Študiji objedenosti gozdnega mladja« in analizi odvzema divjadi na področju Pohorskega LUO, analizirali smo tudi planiranje odstrela v letu 2016 ter ugotovili, kako je teh šest LD izvedlo svoj načrtovani plan odstrela in del v lovišču. Že iz dolgoletnih izkušenj se opaža, da so posamezne LD pri gospodarjenju uspešnejše od
drugih, lahko pa zatrdim, da je LGB relativno uspešen pri realizaciji letno upravljavskih načrtov. Analizo odvzema za leto 2016 predstavil Samo VONČINA, ki je med drugim prisotnim predstavil še delovanje in pomen aplikacije LISJAK. Sodobna aplikacija omogoča dobro atributno in grafično podlago za predstavitev skoraj vseh aktivnosti v LD, kakor tudi na višjih nivojih npr. lovskih zvez.



Pri besedi gostov so posamezniki pozdravili in podali različne pohvale, za kar smo jim zelo hvaležni. Bivši predsednik LZS in sedanji član UO LZS dr. Srečko KROPE je v strokovnem predavanju predstavil divjad, ki se trenutno nezadržno širi tudi v Sloveniji, in to je šakal. Podal je tudi najnovejše informacije o spremembah novega zakona o lovskem strelstvu, pri čemer je tudi sam aktivno udeležen kot član komisije na pristojnem ministrstvu.


Po končani otvoritvi so bili vsi prisotni povabljeni na ogled razstave in na klepet ob kozarčku. Razstava je bila odprta v nedeljo in ponedeljek. Ponedeljek je bil namenjen predvsem predšolski in šolske mladini, ker imajo to tematiko v samem učnem programu.


Upam in verjamem, da se bo ta dolgoletna tradicija v LGB SG tudi v prihodnje nadaljevala.


                                                                                                                                                      Predsednik LGB SG, Jure SKOBIR


Na spodnjih dveh povezavah si lahko ogledate galerijo slik iz lovske razstave ter prispevek, ki ga je pripravala televizijska hiša VTV:


>>> GALERIJA SLIK


>>> PRISPEVEK NA VTV-ju

Nazaj na seznam novic

SODELOVANJE LOVCEV LD MISLINJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE MISLINJA - 2014

V tem letu je občina Mislinja posvetila svoj občinski praznik gozdu. Slogan ob 18 obletnici ali polnoletnosti naše občine je GOZDOVI NAŠE BOGASTVO. V občini je v vseh teh letih postalo že tradicija, da so društva tista, ki ob tem prazniku pomagajo pri izvedbi programa ali sodelujejo pri pripravi samega praznika. V letošnjem letu pa smo lovci naše lovske družine Mislinja bili še posebej počaščeni – zaupali so nam pripravo odrske scene. Tako so se določeni člani potrudili in zelo kvalitetno pripravili sceno s prikazom gozda in življenja v njem, kar je prikazano na fotografijah. Tudi dekoracija je bila v stilu prikaza slogana GOZDOVI NAŠE BOGASTVO. V avli dvorane Lopan je naš član dekoriral vitrine s prikazom delovanja in uspešnosti naše lovske družine.
Tradicionalno kurjenje kope se nadaljuje še iz preteklih let, ko Mislinja še ni bila samostojna občina.
Tudi pri kurjenju kope po tradiciji društva prevzamejo dežurstvo in skrbijo, da se kopa pravilno kuha. Že nekaj let smo pri tem delu prisotni lovci LD Mislinje.
V času praznovanja občine Mislinja se je obnovila tudi šolska učna pot za osnovno šolo Mislinja. Za obnovo šolske učne poti je poskrbel uslužbenec ZGS enota Mislinja, pri izvedbi pa smo poleg ostalih aktivno sodelovali tudi lovci naše lovske družine. Hvala vsem članom naše LD, ki ste prispevali svoj delež pri izdelavi lovskih objektov, kateri bodo služili namenu šolske učne poti.
Kot tradicionalno vsako leto na dan občinske proslave ob prazniku občine Mislinja župan podeli občinska priznanja. Priznanja se podeljujejo najbolj prizadevnim in zaslužnim posameznikom in društvom. V tem letu je priznanje občine prejela tudi naša lovska družina za častitljivi jubilej 60 let obstoja. Priznanje je prejel tudi naš član Jože OGRIZ za aktivno delo v naši lovski družini in kot dolgoletni sodelujoči pri pripravi občinskega praznika. Tako mu ob prejemu tega priznanja čestitamo tudi mi lovski tovariši.
Tako gre zahvala tudi občini Mislinja za podeljeno priznanje; še naprej si bomo prizadevali, da bo ostal tak odnos tudi v prihodnje.


Jure SKOBIR


image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

Nazaj na seznam novic

PRAZNOVANJE 80. LETNICE OTA SKOBIRJA - 07.09.2013

Kot je stalni običaj LD Mislinja in že dolgoletna tradicija, vodstvo s člani obeleži okrogle jubileje starejših članov, ki dočakajo najmanj 80 let življenja. Letošnje druženje je bilo namenjeno članu in dolgoletnemu funkcionarju Otu Skobirju, ki je 30. avgusta obrnil svoj 80. list življenja. V ta namen je vodstvo dne 07.09. 2013 organiziralo družinski piknik za vse člane LD in njihove partnerje. Vsemu temu pa je začimbo dodala še komisija za odlikovanja in priznanja pri LD Mislinja, saj je predlagala šest starejših najbolj zaslužnih članov za odlikovanje pri LZS, med njimi tudi slavljenca. Piknik se je pričel ob 18. uri s kulturnim programom z uvodno pesmijo v izvedbi lovskega pevskega zbora LD Škale. Zahvala gre predsedniku zbora Milanu Tepeju, da je prisluhnil mojemu povabilu in s tem razveselil vse prisotne, še posebej jubilanta Ota. Nadaljevanje je bilo namenjeno prejemnikom odlikovanj. Odlikovanja sta podelila starešina LD Hinko Ogriz in predsednik komisije LD Jože Ogriz.

Člani, ki so prejeli odlikovanja in utemeljitve:

image
Anton TURIČNIK se je rodil leta 1932, med lovske tovariše se je pridružil že leta 1951. V začetku je bil zelo aktiven. Na njegovem zemljišču je lovska družina z njegovo pomočjo urejala več krmnih njiv. Še danes se rad udeleži lovskih srečanj in prireditev.
Prejme ZNAK ZA LOVSKE ZASLUGE.


image
Mirko ŠTALEKER se je rodil leta 1944, med lovske tovariše se je pridružil leta 1968. Bil je aktiven v različnih organih družine, trenutno je predsednik disciplinske komisije in jo uspešno vodi. Zelo uspešen je na področju strelstva, kar dokazuje vitrina s pokali.
Prejme ZLATI ZNAK ZA LOVSKE ZASLUGE.


image
Vinko URBANCL se je rodil leta 1947, med lovske tovariše se je pridružil leta 1974. Od vsega začetka aktivno sodeluje v različnih organih družine, sedaj je član NO LD. Uspešen je na področju kinologije in se udeležuje vseh skupnih lovov kot vodja goničev.
Prejme ZLATI ZNAK ZA LOVSKE ZASLUGE.


image
Anton ŠERTL se je rodil leta 1932, med lovske tovariše se je pridružil leta 1959. Aktiven je od vsega začetka na vseh področjih v lovski družini ter dolgoletni funkcionar v različnih organih družine. Njegova največja zasluga pa je urejen lovski dom, za katerega še danes vzorno skrbi. Prejme RED ZA LOVSKE ZASLUGE II. STOPNJE.


image
Franc RIHTER se je rodil leta 1936, med lovske tovariše se je pridružil leta 1955. Je aktiven lovec s čuvajsko izobrazbo. Do upokojitve je bil zaposlen kot profesionalni lovec, bil je dolgoletni član izpitne komisije v LD in je strokovnjak na področju ocenjevanja trofej.
Prejme RED ZA LOVSKE ZASLUGE II. STOPNJE.


image
Oto SKOBIR se je rodil leta 1933, med lovske tovariše se je pridružil leta 1957. Od vsega začetka je bil aktiven v vodstvu lovske družine, ni bilo funkcije, ki je ne bi opravljal. Oto je eden ustanovnih članov KLZ, večkratni delegat na LZ Maribor in bazenski komisiji. Še danes je svetovalec in vzornik mlajšim lovcem. Je velik ljubitelj strelstva z odličnimi rezultati in še danes velik strokovnjak na področju gojitve divjadi.
Prejme RED ZA LOVSKE ZASLUGE I. STOPNJE.


Slavljenec se je v imenu vseh prejemnikov zahvalil za prejeta odlikovanja. Posebej je poudaril pomen poštenja, medsebojnega spoštovanja in zaupanja drug do drugega na kar se danes na žalost večkrat pozablja. Le z upoštevanjem teh vrednot bomo dosegali rezultate, ki si jih naša LD zasluži.

Škalski pevci so z lovsko pesmijo zaključili uradni del. Družabno dogajanje se je nadaljevalo pozno v noč.

Lahko rečemo, da je slavljenec v svoji dolgoletni lovski karieri kot mentor prenesel veliko praktičnih izkušenj in znanja na mlajše rodove. Kot dolgoletni član strelske ekipe ima velike zasluge pri osvojitvi pokalov na področju strelstva. Kot član gradbenih odborov pri izgradnji lovskih domov je prispeval več kot 1000 prostovoljnih delovnih ur. Bil je dolgoletni vodja revirja Šentvid, kjer je vseskozi gojil dobre odnose s kmeti, zato je med njimi še danes spoštovan. Odlikovan je bil z vsemi stopnjami, ki jih lahko prejme član LZS, razen plakete. Člani LD smo ponosni nanj in si želimo, da bi bil še vrsto let zdrav med nami.

Jure SKOBIR

image

image

image

image

image

image

image

Nazaj na seznam novic

JESENSKA AKCIJA CEPLJENJA LISIC PROTI STEKLINI - 29.09.2012

Veterinarska uprava RS bo 29. septembra 2012 pričela z izvajanjem jesenske akcije cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo trajala predvidoma do 15. novembra 2012.
Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok. S položenimi vabami nameravamo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni.

Polaganje vab se bo izvajalo na celotnem ozemlju Republike Slovenije, z višine 300 m. Uporabljena bodo naslednja letališča: Letališče Jožeta Pučnika, Portorož, Murska Sobota in Novo mesto; po potrebi bodo vključena tudi letališča Lesce, Celje in Slovenj Gradec.


POMEMBNO
- Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke!
- Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti.
- Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Telefonske številke z naslovi antirabičnih ambulant so priložene!
- Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto!
- Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih!
- Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi!



Ker so vabe namenjene divjim živalim, prosimo lastnike psov, da vodijo svoje ljubljenčke na sprehode privezane.

Nazaj na seznam novic

LOVCI LD MISLINJA AKTIVNI V PROJEKTU OČISTIMO SLOVENIJO - 24.03.2012

Občina Mislinja je v sodelovanju z društvi, ki delujejo na njenem področju organizirala v okviru projekta »OČISTIMO SLOVENIJO 2012« akcijo čiščenja okolja na celotnem prostoru OBČINE MISLINJA. Akcija je potekala v soboto 24. marca 2012.

Te čistilne akcije se je udeležilo štirideset članov naše LD Mislinja, ki so pobirali odvržene smeti in ostalo nesnago na najbolj odročnih krajih občine, ki pa niso odročni za neosveščene, ki smeti in ostalo kramo puščajo na takšnih krajih, misleč, da nikogar ne motijo. Ne zavedajo pa se, da onesnažujejo in zastrupljajo naravo in njen ekosistem in s tem dolgoročno ogrožajo svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih.

Lovci se še kako zavedamo, kaj pomeni čisto okolje, saj poleg gojitve in lova divjadi skrbimo za zdravo naravno okolje. Zaradi tega smo se lovci naše LD z očiščevalnimi akcijami intenzivneje pričeli ukvarjati nekako pred dvajsetimi leti, ko smo pričeli obveščati odgovorne institucije o odvrženih večjih kosovnih odpadkih v naravnem okolju našega lovišča. Ti odpadki so bili v glavnem odsluženi osebni avtomobili z pogonskimi agregati in vsemi tekočinami, ki so spadale zraven in so v takem stanju predstavljali pravo ekološko bombo v naravnem okolju. Člani LD smo se v tistih časih dogovorili s kmeti in ostalimi lastniki zemljišč, ki so nam s svojo mehanizacijo pomagali spraviti avtomobilsko pločevino do roba gozdnih cest, od koder jo je nato odstranilo komunalno podjetje Slovenj Gradec. Take in podobne akcije so potekale v naši LD vse do obdobja, ko so se pričele te in podobne akcije organizirati na nivoju občin in zadnje dve leti na nivoju države Slovenije.

Da zaradi takih in podobnih aktivnosti nismo bili v preteklosti omenjeni ali celo pohvaljeni s strani javnosti v občini, smo si verjetno krivi sami, ker nismo znali predstaviti poleg lova tudi svoje druge dejavnosti, ki so za širšo javnost bolj sprejemljive in razumne ko sam lov, ki ga del javnosti zavrača. Vemo (ali pa tudi ne), da nam 15. člen ETIČNEGA KODEKSA slovenskih lovcev v enem odstavku narekuje, da je lov ter uplenitev divjadi globok intimni odnos, ki zadeva samo divjad in lovca ter zato ne sodi v javnost. V nasprotju s tem se pa znamo pohvaliti v javnosti s kakšno dobro trofejo, prej kot pa z dobrimi deli, ki so morda vzrok dobre trofeje. Med ta dobra dela vsekakor sodi tudi čistilna akcija, ki neposredno prispeva k načelu trajnostne rabe narave.

Opažanja vseh udeležencev marčevske čistilne akcije so bila spodbudna, saj na področju našega lovišča, ki leži med Graško goro in obronki Pohorja, niso naleteli na neko večje nelegalno odlagališče odpadkov. Kar so počistili in odstranili iz narave je bilo več ali manj odvrženo ob gozdnih prometnicah in ob pohodnih poteh, pa tudi teh smeti je bilo manj kot leto pred tem. Zaradi tega lahko sklepamo, da so ljudje vedno bolj ekološko osveščeni. Vemo pa da izjeme so in bodo obstajale.

Ob koncu bi pohvalil OBČINO MIISLINJA in njene aktiviste, ki so poskrbeli za vreče, rokavice in malico ob kateri se je razvilo tudi kratko druženje udeležencev akcije, ki je še dodatno prispevalo tudi k čistejšim medčloveškim odnosom, ki so še kako pomembni v tem času.

Avgust KREBL


image
Prevzem vrečk, rokavic in malice na zbirnem mestu pred Lopanom. (foto: Drago Rutnik)


image
Še zadnji dogovori pred odhodom na teren. (foto: Drago Rutnik)


image
Zadnje priprave lovcev v revirju Črepič. (foto: Drago Rutnik)


image
Zaključek čistilne akcije v revirju Ponikva. (foto: Avgust Krebl)


image
Lovci s člani Zveze borcev ob nabranih odpadkih na Jerloški seči v revirju Razborca.
(foto: Roman Jeromel)


image
Zbrane vreče smeti v revirju Tolsti Vrh. (foto: Roman Jeromel)

Nazaj na seznam novic

LOVSKA RAZSTAVA V DVORANI LOPAN - 2011

Predstavitev lovskih družin z lovsko razstavo v dvorani Lopan 13. in 14. marca 2011.

Lovska družina Mislinja bo letošnje leto organizirala vsakoletno predstavitve rezultatov gospodarjenja z divjadjo v lovskem gojitvenem bazenu Slovenj Gradec. Na predstavitvi se bo predstavilo šest lovskih družin, ki delujejo na območju občin Mislinja in Slovenj Gradec. Lovske družine bodo predstavile številčne in kvalitetne kazalce divjadi, za katero skrbijo in s katero gospodarijo v svojih loviščih.
Razen strokovnih predavanj v nedeljo 13. marca, ki bodo namenjena predvsem lovcem, bo predstavitev obsegala tudi razstavo lovskih trofej in dermo-preparatov živali, ki živijo na našem območju. Cilj slednjega je predvsem v seznanjanju občanov o živalskem svetu, ki obkroža naša naselja in katerega velikokrat premalo ali samo površno poznamo.
Vabimo vse vedoželjne otroke in njihove starše, da si ogledajo razstavo v navedenih dneh od nedelje opoldan naprej. Vstop je prost.

image

Nazaj na seznam novic

2. ZBOR LOVCEV - 03.10.2010

Člani LD Mislinja so dne 03. 10. imeli 2. Zbor lovcev, na katerem so obravnavali potek izvrševanja letnih načrtov del in finančno stanje v LD ter realizacijo plana odstrela divjadi.
Izvršni odbor je prisotne seznanil z potekom vzdrževalnih del na Lovskem domu. Ugotovljeno je, da so planirana vzdrževalna dela končana skoraj v celoti. Na Lovskem domu smo pridobili novo ogrevanje v sejno sobo, ki je ne bodo koristili samo člani LD, ampak lahko tudi krajani Završ in širše.
Tudi finančno stanje LD je »zdravo«, saj LD nima dolgov in ima nekaj rezerve na računu.
Pri pregledu realizacije je letnega plana odstrela je gospodar opozoril na potrebo po večjem odstrelu vran, da se izognemo eventualnim odškodninskim zahtevkom, zaradi škode, ki jih lahko povzročajo vrane kmetom.
Lovci so tudi potrdili plan jesenskih skupnih lovov.
Po zboru lovcev je bilo izvedeno tradicionalno jesensko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in na bežečega zajca. Najboljšim strelcem so bili podeljeni pokali.

image

image

image

image

image

Nazaj na seznam novic

1. ZBOR LOVCEV - 09.05.2010

V nedeljo 9. maja je na lovskem domu v Završah potekal 1. zbor lovcev LD Mislinja pod novim vodstvom.

Na zboru lovcev je bila potrjena sestava novega izvršnega odbora, v katerem je nove funkcije sprejelo kar nekaj novih mlajših članov naše LD. Člani novega izvršnega odbora so: Hinko Ogriz, Tomaž Ogriz, Rutnik Drago, Šmandl Tomaž, Jeromel Jože, Zajamšek Miloš in Borovnik Drago.

Na začetku zbora lovcev je predstavnik policijske postaje in vodja našega varnostnega okoliša g. Terglav Bojan podal krajše predavanje o aktualnih varnostnih vprašanjih.

V nadaljevanju so na zboru bili predstavljeni in potrjeni dokumenti, ki opredeljujejo delo lovcev v tekočem letu in sicer: Finančni načrt, Plan del na lovskem domu, Plan del v lovišču, Plan odstrela in prioritetni red odstrela.

Po zaključku zbora je na strelišču ob lovskem domu bila še družinska tekma v streljanju na glinaste golobe, na kateri je bila izbrana ekipa, ki bo zastopala barve naše LD na med družinskem strelskem tekmovanju, ki bo v naslednjo soboto na strelišču LD Slovenj Gradec. Najboljši skupni rezultat (MK puška in glinasti golobi) je med veterani dosegel Štaleker Mirko, med člani pa Rutnik Robi.

Nazaj na seznam novic